DISCORSO DI GIOVANNI PAOLO II
A DUE PELLEGRINAGGI
DALLA CROAZIA E DALLA SLOVENIA

Sabato, 21 marzo 1981

Draga braćo i sestre

1. Božja Providnost dala mi je danas radost da se susretnem s vama, dragi vjernici iz Hrvatske i Slovenije, koji zaključujete vaše hodočašće u Italiji posjetom Papi, da Mu izrazite vašu vjernost i vašu privrženost.

Primam vas ganutom dušom, i pozdravljam prije svega časnu braću Biskupe ovdje nazočne, na čelu sa dragim Franjom Kuharićem, zagrebačkim nadbiskupom i Predsjednikom Biskupskie Konferencije, i preko njih cijeli episkopat koji nosi u srcu sudbinu Crkve koja je u Jugoslaviji.

Tragom vjere vaših otaca, željeli ste posjetiti u Italiji mjesta draga pobožnosti i sjećanju svetog Benedikta, od kojega se slavilo ovu godinu petnaesto stoljeće njegovog rodjenja. I u isto vrijeme, želili ste proslaviti i Svetog Ćirila i Metoda, apostole slavenskih naroda, proglašenih nedavno Pokroviteljima Evrope, zajedno sa svetim Benediktom.

2. Svi ovi motivi čine mi posebno drag susret s vama, i stavljaju u posebno svijetlo važnost vašeg hodočašća, koje možemo nazvati « evropsko ». Ono dozivlje u pamet pobožno hodočašće vaših sunarodnjaka i ostalih vjernika koji su došli iz slavenskih krajeva, vodjeni, točno pred sto godina, od slavnog Biskupa iz Djakova, Monsignor Josipa Jurja Strossmayera, a to je hodočašće imalo posebnu svrhu zahvaliti Svetom Ocu Leonu XIII (trinaestom) za Encikliku « Grande Munus », kojom su bili sveti Ćiril i Metod proglašeni svecima sveopće Crkve, pokazavši čitavom kršćanskom svijetu njihove likove i apostolsko djelo.

I vi ste želili pokazati Papi vašu zahvalnost za nedavno Apostolsko pismo « Egregiae Virtutis », s kojim je proglasio Ćirila i Metoda Pokroviteljima Evrope, zajedno sa svetim Benediktom. Vrlo cijenim ovu vašu delikatnu misao, pa želim i ja vama izraziti svoje priznanje.

3. U mnogo navrata imao sam priliku pokazati vaznost rada svetih Benedikta, Ćirila i Metoda za Crkvu i Evropu.

Sveti Benedikt, div vjere i civilizacije, u jednom društvu pljuljanom od strašne krize vrednota i institucija, potvrdio je snagom svog djela primat duha, braneći na taj naćin kako dostojanstvo ljudske osobe kao djeteta Božjeg, tako i dostojanstvo rada, shvačeno kao službu za braću.

Polazeći od takove afirmacije viših težnja čovjekovih, sveti Benedikt, pomoću tihog i uspješnog rada svojih redovnika, utkao je smisao kršćanstva u život i kulturu evropskih naroda. Takodjer i današnje čovječanstvo živi u jednoj krizi identiteta i ideala, koje pokazuje mnogo sličnosti s onima u dalekom, zadnjem razdoblju petoga stoljeća kršćanske ere, i zato je nužno, kao i onda ponovno usvojiti trascendentnu viziju i obnoviti savjest u svijetlu vječnih vrednota.

4. V moči istih idealov in s prav istimi cilji kot Benedikt, zavetnik zapada, sta v zgodovini in kulturi slovanskih narodov, v drugi polovici devetega stoletja, delovala vélika brata Ciril in Metod, ki prihajata z vzhoda. Izoblikovala sta se bila v Carigradu in tako sta prinesla s sabo delež stare grške kulture in izročila vzhodne Cerkve. In to se je globoko vcepilo v versko in civilno formacijo narodov, ki so na pomemben način sodelovali v gradnji moderne Evrope.

Ciril in Metod — pa tudi Benedikt — pričevalci različnih kultur, ki se v njih duhovno srečujejo in vzajemno spopolnjujejo, so svoje kulturno delo postavili na temelj Evangelija in na vrednote, ki odtod izvirajo. To soglasno evangeljsko oznanilo je bilo kakor sredstvo medsebojnega spoznanja in sožitja med evropskimi narodi in jim je ustvarilo skupno duhovno in kulturno dediščino.

Prav posebej pa nam od Cirila in Metoda, ki ju je poslala carigrajska Cerkev in ju je potrdil apostolski sedež, s katerim sta vedno ostala združena, na izrazit način prihaja vabilo za edinost Cerkve. To sta že v preteklem stoletju podčrtala s svojim delom goreča in dalekovidna pastirja vaših škofij, Mariborski škof Anton Martin Slomšek v Sloveniji, in že prej imenovani škof Strossmayer na Hrvaškem.

Predragi bratje in sestre, znova se vam iz srca zahvaljujem za to vaše današnje pričevanje vere in za vaso krščansko zavzetost, ki je s tem tiho izražena. Želim vam izreči besedo spodbude, da v srcu ponesete s sabo spomin tega romanja, ki naj bo trajen nagib za Vas in za vse vase drage, da vztrajate na poti, ki so jo žacrtali veliki zavetniki Benedikt, Ciril in Metod. Z gorečim zaupanjem se k njim obrnite v svojih molitvah, naj čuvajo Evropo s svojo močno priprošnjo, naj ne dovolijo, da bi se oddaljila od zvestobe Kristusu, marveč naj zagotovijo Evropi tisto resnično edinost, ki temelji na prepričani veri in krščanski morali, na medsebojni ljubezni in na neutrudnem delu za mir.

Ko se vrnete na svoje domove, povejte svojim dragim in svojim sorojakom, da jih ima papež rad, da jih podpira s svojo molitvijo in jih vzpodbuja, naj vztrajajo na poti dozorele in izžarevajoče vere. Vsem velja moj prisrčen, topel pozdrav in z njim vam podeljujem svoj posebni apostolski blagoslov.

Hvaljen Jezus!

© Copyright 1981 -  Libreria Editrice Vaticana